Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Avstralija za amaterje VIII.

11.04.2016

Z Ohrovtom sva si kupila svoje prvo stanovanje in pol dneva za njegovo opremljanje porabila v Ikei. Posledično imava novo posteljo, celotno posteljnino, osnovno posodo za kuhanje, modri skodelici za kavo, črtasti posodici za zajtrk, dva nadvse elegantna krožnika in cel set pribora. Hkrati pa vsako jutro točno tak razgled, kot sva si ga zaželela večer poprej. Točno to. Luksuz.

Če vas zanima, kje se tako stanovanje dobi, je najbolje, da se oglasite v trgovini z Mercedezi ali pa na vsaki spletni strani, kjer ljudje prodajajo rabljene, v avtodome predelane kombije. Najino stanovanje ima namreč 16.000 prevoženih kilometrov, pet prestav in dovolj veliki okni na stranski in zadnji strani, da lahko pogled, če malo pretiravaš, okličeš kar za panoramski.

Ker si to stanovanjce zasluži ustrezne uporabe, sva ga v ponedeljek odpeljala na malo daljši izlet iz Brisbana in v slabem tednu naredila dvesto kilometrov severno in tristo kilometrov južneje. Svoj način življenja lahko tako trenutno opišem kot nomadski, saj nikoli ne spim na isti lokaciji dvakrat in nikoli ne bežim pred istimi rangerji dvakrat. Vsake toliko si privoščim večerjo z žara s pogledom na morje, saj imajo številni parki piknik prostore z do tremi ploščami žara, ki jih lahko uporabljaš neomejeno. Načeloma pa kuham testenine in riž ter včasih tudi mulo na sto in en način.

Povprečen dan je tako sestavljen iz štirih komponent. Vožnje, hranjenja, (učenja) surfanja in spanja. Kompleksen dan pa dodatno vsebuje še branje, javljanje domov in klepete z neznanci. Spoznala sem namreč Grahma, 40-letnega izredno izobraženega gospoda, ki praktično živi iz prikolice in tega ne bi zamenjal za nič na svetu, nemški par, ki je na potovanje po Avstraliji prišel za tri tedne, zdaj pa se okoli vozi že pet mesecev in pa Daphne, ki ji kenguruji vsak večer potacajo cvetlični vrt.

Zdravje mi zaenkrat še dobro služi, saj imam zaradi ene same lesene dile samo konkretno obdrgnjeno koleno, boleče roke in vrat ter manjši udarec v nos in v glavo. Menda kljub temu mentalno še vedno ostajam enako sposobna in menda to ne smem jemat kot kompliment … ali pa kot tedenski incident:

Fotka tedna: Poleg vsega velikega in že naštetega, še ogromna kozica.

Vrhunec tedna: Končno mi uspeva, da vsake toliko ulovim kakšen val in se na njem obdržim več kot tri sekunde. Jaa, točno to, surfam! In to enako velike valove kot 6-letni otroci, ha!

Razočaranje tedna: V iskanju primernega prostora za prenočitev sva našla popolno odmaknjeno cesto in manjšo gozdno jaso. Za ovinkom pa čez celo dolžino ceste raztegnjenega dvometrskega pitona. Čeprav sem mižala vse od trenutka, ko sem ga zagledala in sva se odpeljala vsaj 150km stran, mi je še vedno rahlo slabo in imam mravljince po celem telesu.

Izjava tedna pripada mojemu najljubšemu učencu slovenščine: »Božanski. Hmm, ne vem kaj pomeni ta beseda … Isto kot bosanski?«

Avstralski nauk tedna: Preverjanje stopnje alkohola na cestah v Avstraliji poteka tako, da policija na počivališe pripelje svoj kombi, razprostre ogromno zložljivo mizo in na njej razpostavi dvesto do tristo tulcev za pihanje. Nato pa s ceste preusmeri čisto vsakega voznika in preverjanje alkoholoziranosti se lahko začne, he hey!

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 11.04.2016 ob 04:34 pod Dogaja mi, dogaja se. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Avstralija za amaterje VIII.”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !