Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Avstralija za amaterje I.

20.02.2016

Pa smo spet tam, kjer ni muh. So pa kače, krokodili, morski psi, pajki, meduze in ostale človeku nevarne zverinice, ki ti menda ne naredijo nič hudega dokler jim ne prideš blizu -
v Avstraliji torej.

Od človeka impulzivnih odločitev, ki sliši na ime Maia in je imel življenje v zadnjih dveh letih relativno organizirano, enostavno ni za pričakovati drugega, kot pa da svojim popolnim razmeram pokaže sredinec in si reče: »Dajmo si vse skupaj malo popestrit, ane?« Potem pa odpre omaro, pogleda koliko relativno dostojnih kratkih hlač ima, preveri stanje na bančnem računu in si v roku parih dni kupi letalsko karto za Avstralijo.

In ko tako človek dva meseca kasneje sedi na letališču in se s prazno denarnico, a tremi boarding pass-i oklepa svoje torbice kot koala evkaliptusa, ugotovi, da če ga 40 stopinj razlike v roku enega dneva ne bo ubilo, ga tudi avstralske zverinice ne bodo.

Zaenkrat se še držim in po treh dneh na otoku sredi ničesar mi je posledično uspelo priti do dveh dognanj:

1.) Tu je vse v superlativih; velike razdalje, ogromne ceste, še večji avtomobili, velike hiše, XXL sladoledi in ogromne količine mesa na žaru. Moj trimetrski kufer oz. torba za golf palice, ki mi je kljub prevelikim dimenzijam na letališčih niso zaračunali (heehey!) in ki sem jo komaj privlekala čez imigracijsko pisarno, se je ob poplavi vsega velikega precej hitro izgubila.

2.) Danes zjutraj me je spreletelo, da sem se praktično vselila v avstralsko različico nanizanke ‘Allo ‘Allo, kjer s konkretnim naglasom celotna družina glasno preklinja kot druščina piratov, pripravlja enormne količine mesa na žaru in ima v hladilniku konstantno v povprečju vsaj 12 steklenic piva, vendar pa je kljub temu »Bloody hell!« še vedno največkrat slišana besedna zveza na meniju.

A kot pravi moj najljubši pojoči glas s trdim L-jem in mehkim Č-jem, Mile Kitić: »Nitko nema dva života, pa nemam ni ja.« Zato trenutno sedim na ležalniku ob bazenu, držim v roki že sedmi čevap, zraven mene pa kilograme sline cedi 70 kilski kosmatinec, ki sliši na ime Kiwa in na katerega imam baje alergijo. Ampak mi družbo delal vsaj še en mesec. Mrcina mala!

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 20.02.2016 ob 05:11 pod Wombatland. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

2 odgovorov na “Avstralija za amaterje I.”
  1. Trepous - 26.02.2016 ob 06:24

    Za stalno al samo dopust? :) Lepo te je spet brat!;)

  2. maia - 26.02.2016 ob 15:23
    maia

    Na malo daljšem dopustu ;) Trepous, lepo te je spet slišat!:)

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !