Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Častim jaz, častiš ti, častimo mi vsi!

1.07.2015

Nekaj je logika, nekaj je obratna psihologija, nekaj je murphy, vse ostalo pa je totalen nesmisel. Če se človeka že časti, zakaj mora potem on častit?

Vzemimo za primer »praznik«, ki ga praznuje vsak. Rojstni dan. To je tvoj dan. Dan, ko bi načeloma lahko spal tako dolgo, kot bi hotel. Eden izmed 365 dni, ko bi načeloma lahko počel tisto, kar bi želel TI. Namesto tega pa moraš na kup zbobnat množico ljudi, ki te s čestitko prek čedalje bolj osebnega Facebooka v enem stavku postavijo pred pomembno vprašanje: »Vse najboljše, kdaj častiš?« Nenene, dragi moji … kdaj me vi bogato častite, ker je danes ravno moj rojstni dan?!
Pa saj še gre; dokler si zase. Huje je, če slučajno živiš v srednje veliki vasici sredi Dolenjske, ker si moraš finance začeti planirat pol leta vnaprej, da boš lahko kos žejni množici, ki cvičku ljubkovalno pravi sok.

V primeru, da je rojstni dan že preveč oguljen, lahko vzamemo tudi manj pogoste praznike. Na primer ob zmagi. Če človek zmaga v nečem in to slučajno ni loterija, potem pomeni, da je v to zmago po vsej verjetnosti vložil tudi zajetno količino dela in se s tem namenom tudi čemu odpovedal. V času žrtvovanja samega sebe je bilo število takih, ki so te bodrili precej manjše, kot pa ob zmagi, ko se je kar naenkrat usul plaz ljudi, ki so se drli »Saj smo vedeli!« in pa »Braaaaavo, kje in kdaj častiš?«. Torej po vztrajnem žrtvovanju samega sebe, naj bi po zmagi v dno duše žrtvoval še svojo denarnico. Zelo legitimno ja.

Potem je tu še en življenski in po mnenju mnogih najlepši praznik, hkrati pa še zmaga med vsemi zmagami. Rojstvo otroka. Šampanjec moraš prvič odpret takrat, ko si vsem naznanil, da si zanosil. Šampanjec iz lastnega hladilnika pokaš drugič, ko ugotoviš, da boš naslednjih pet let kupoval samo roza ali pa samo modre cunje. In tretjič, ko se luškan mali stvor na vso grlo dere v porodnišnici. Večini staršev se v tem specifičnem trenutku pred očmi odvrti en milijon načrtov, med njimi tudi finančnih … večini znancev pa ob tem življenjskem trenutku pred očmi teče samo šampanjec v potokih, zraven pa še nekaj (hekto)litrov žganega.

Hja, seveda želimo vse orgazmične dogodke proslavit z našimi najljubšimi; pa še z nekaj njihovimi prijatelji, ker so slučajno ravno zraven. Ampak zelo sebično in še bolj skopuško (saj vem, da ste me že označili; ne se zdaj delat lepe) priznam, da je zame dejstvo, da častiš za lastne dneve in dosežke, povsem nesmiselno. Ker je tvoj dan. In ker si ti zmagal. In ker si ti dobil največjo srečo oz. otroka, ki mu boš zdaj častil vsaj do penzije. Ki je itak ne boš imel. Če pa že, pa se bo našel nekdo, ki celo življenje ni plačeval davkov in se ti zadrl v slušni aparat: »Evo, sem ti cel življenje govoril, da bo ratalo! Kdaj častiš?«

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 1.07.2015 ob 21:20 pod Dogaja mi, dogaja se. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

2 odgovorov na “Častim jaz, častiš ti, častimo mi vsi!”
  1. NuckinFuts - 21.07.2015 ob 22:43

    No, skorajda prepričan sem, da sem ti na to objavo že pred časom oddal nadvse konstruktiven in razmišljujoč komentar, ki pa se ni pojavil pod blogom. Očitno tehnologija nima veselja za sodelovanje.
    Ampak, evo. Naj bo potem tole. :mrgreen:

  2. maia - 4.08.2015 ob 19:41
    maia

    Ploskam, ploskam!

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !