Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Zaposljiva.

25.04.2014

Saj bi citirala Konfucija, ki je izjavil, naj si človek izbere službo v kateri bo užival in mu tako nikoli več v življenju ne bo treba delati, pa to ne bi bilo na nivoju moje intelektualnosti. Zato bom navajala mojega najljubšega komedianta Tima Michina: »Veselje je kot orgazem – če o njem razmišljaš predolgo, potem ga ne bo. Zaposlite sami sebe in stremite k temu, da osrečite druge. Veselje pa bo prišlo kot stranski učinek pri zdravilih.«

Tim ima prav, Konfucija pa končno razumem. Priiidna! Ko tako trenutno sedim v velikem udobnem rdečem naslonjaču in mi na steni družbo dela pikado, na levi namizni nogomet ter temu prostoru namesto gostilna, lahko rečem pisarna … potem z veseljem ugotovim, da sem na pravem mestu. Tam, kjer letijo ideje (ali pa jih rinemo drug iz drugega), kjer se dogajajo neumnosti (in te so na dnevnem meniju), občasna nesoglasja (na tedenskem meniju)1, kjer se naročniki delijo na zelo priljubljene in zelo osvražene ter kjer polovico delovnega časa poslušam ali zadržujem smeh. Roko na srce, ljudje tukaj priljubljeno izjavo ustanovitelja Ogilvyja, da najboljše ideje izhajajo iz šal, jemljejo nadvse resno.

Sedim na vlakcu smrti – vem, izredna primerjava, navdušenje ostaja, pričakovanja so visoka, padci globoki, vmes pa smeh in občasni kriki. Generalno gledano, največkrat si pojem ‘Življenje je lepo’. Delo pa je še vedno delo. Včasih sem uporabna in na trenutke služim kot primer velike napake, iz katere se lahko veliko naučimo. Dela pa se veliko in kot je navada, precej več kot osem ur na dan. A vendar je kreativno okolje prijetnih norcev točno to, kar me je potegnilo vase s tako močjo, da se v njem počutim bolj domače, kot doma. Največja kreativna sila je še vedno rok oddaje, ampak se ne dam – če se soimenjakinja Kevc lahko dere “Zmorem”, se bom pa še jaz.

Ja, to je moje trenutno delovno mesto, ki mi mimogrede ni padlo z neba, se mi srečno “posralo” ali pa bi ga dobila zaradi pravega DNKja. Očitno se je  vztrajnost v kombinaciji z redno slišanim sovražnim govorom v stilu »FDV-jevci itak ne boste zaposljivi«, v mojem primeru več kot izplačala.

  1. Imamo celo posebno leseno omaro, ki se ji reče Spovednica. V njej tiči  vsaj sto let star tiskalni stroj, s pomočjo katerega lahko anonimno izraziš svoje frustracije, s katerimi se soočaš na delovnem mestu. Ob tem si olajšaš svojo dušo in jih na koncu meseca pustiš v branje nadrejenim bogovom, da lahko ugotovijo, kaj se da izboljšati. Učite se bodoči direktorji, učite! []
  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 25.04.2014 ob 12:03 pod "Just move me, dude.". Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

6 odgovorov na “Zaposljiva.”
  1. Jernej K. - 25.04.2014 ob 15:21

    Kong Fuzi was right … Happiness is a conscious choice, not an automatic response. I don’t engage in acts of kindness to be rewarded later, I engage in acts of kindness because it makes me feel good to give. Gratitude equals happiness, which defines a successful life. Paradise is not a place, it’s a state of mind.
    Be happy! Simply because you deserve it.

  2. lordwales - 25.04.2014 ob 22:32

    Žal slovenija ni češka, kjer te odpustijo po mailu. Po 7 letih in 1 mesecu. Kakorkoli že, ostani v Pragi.
    In hodi v Slovenijo na počitnice. Res pa je, najboljše ideje izhajajo iz šal, ne pozabi pa na blogersko pisanje.

    Če bi nekaj najboljših objavila v knjigi in dobila češli prevod – življnje je lepo, res je! ( razen v Sloveniji )

  3. maia - 28.04.2014 ob 18:29
    maia

    Jernej, thank you so much, I’m aware of that and simply happy to hear it from you :)

    lordwales, pustimo se presenetiti…

  4. lordwales - 29.04.2014 ob 18:50

    Saj se, mogoče pa me prvo zaposljivo upanje ( po dolgem času ) čaka že na prvi popraznični ponedeljek, država pač funkcionira s polžjo pošto. S mojim prvencem, 30 tednov mislim hudo ersno, v nekaj mesecih, tisk je zdaj neverjetno poceni.

  5. Gregor Brdnik Gregii - 11.05.2014 ob 16:18

    Tale “FDV-jevci itak ne boste zaposljivi” si je moral izmisliti kak zafrustriran študent ali pa profesor, ki je obtičal na svoji življenski poti.
    Vesel zate, pridemo poleti malo prečekirat Prago in pričakujemo ljubezen na prvi pogled.

  6. maia - 15.05.2014 ob 11:02
    maia

    Gregor, to trobijo že vsi ljubljanski golobi, ne samo zafrustrirani študenti in profesorji :)
    Priiidni, ne bo vam žal!

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !