Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Praga za začetnike XX.

22.12.2013

Vonj po vlažnem, ura je malo čez pet zjutraj. Sedem prešvicanih, rahlo opitih osebkov, ki jim še vedno šumi v ušesih, od tega tri ženske z rahlo razmazanim make-upom zmrznjeno stoji na postaji in čaka na tram, med tem ko eden izmed sedmih s prstom kroži po voznem redu: »Super, 4 minute pa imamo tram.« Trije se zadovoljno nasmehnemo, ostali štirje pa obupano zavzdihnejo: »Ni šans, da pičimo do KFC-ja in dobimo tavelko vedro perutničk v štirih minutah.«

“Kaj pa če enkrat za spremembo ne bi kot žival navalili na burgerje in perutničke?” se oglasi eden, ki po navadi ni med najbolj zgovornimi.

“Nee nooo, ne spet pice!” zarulita dva v en glas.

“Jap, ta pica ni za nikamor.” doda tretja in bulji v KFC na drugi strani ceste, kot da notri povsem naga stoji ženska, za katero je še pol ure nazaj cedil sline v klubu, mi pa smo jih brisali, da ne bi puščal sledi.

“Kaj pa, če bi jedli zdravo? Kaj … če bi krapa?” Eden od moškega dela pokaže s prstom na tri ogromne sode polne vode in plavajočih krapov, ki jih Čehi v decembru začnejo prodajat že navsezgodaj zjutraj.

Med tem ko se nekateri od smeha skoraj valjamo po tleh, eni ostajajo resni: “Se hecaš, ne?”

“Noup. Vzamemo štiri, gremo k nam in imamo krape za zajtrk!”

Dve minuti kasneje smo z vrečko štirih krapov (za katere nismo vedeli ali še vedno migajo ali jih premetuje divja vožnja), sedeli na tramvaju, se kot idioti režali nastali situaciji, poslušali zvoke naših želodcev in bili v nizkem štartu, da navalimo na plavajoče živalice, ki smo jih dobili sredi Prage. Ribice na krmilih, ostali na alkoholu. Popolna kombinacija.

V kuhinjo smo prijadrali okoli šest zjutraj in ugotovili, da nam ena zdelana ponev z napol odlomljeno ročko ravno ne bo spekla štiri krape naenkrat, zato smo vzeli največji pladenj, odprli pečico in jih malo stisnjene (recimo temu v božičnem duhu) potisnili noter. Noben televizijski program, niti Animal planet ne predvaja vsebin, ki jih je to jutro predvajala naša pečica. Naslednje pol ure smo sedeli pred njo kot družinica pred kaminom in cmerajoče peli Jingle Bells in All I Want For Christmas. Razglašeno, ampak srečno.

Točno tako sem zaključila prvi semester v Pragi. Ne maram poslavljanj, debelih solz in vprašanj, kdaj/če se bomo naslednjič videli … in če smo že želeli primeren zaključek, potem je bil ta, v družbi štirih krapov in šestih simpatičnih butlov enostavno popoln.

Ob vseh mislih, ki se mi trenutno podijo po glavi, so tu zadnji ‘tedenski incidenti’, potem pa se za nekaj časa poslovim:

Fotka tedna: Najbolj simpatično prezgodnje božično darilce, ki sem ga dobila ta teden.

Komad tedna: Karel Gott in Darina Rolincová – Zvonky štěstí. Češkoslovaški ala Alfi Nipič in Hajdi komad, ki ga zadnje tri dni zavoljo cimrov poslušam na repeat. Sentimentalna in rahlo (beri: izredno) osramočena priznam, da mi je prirasel k srcu. Buh, skrajni čas, da grem domov.

YouTube slika preogleda

Vrhunec tedna: Krapi za zajtrk, valda!

Razočaranje tedna: Končno sem se navadila novih obrazov, začela ljudi klicat po pravih imenih in končno znam na zemljevidu pokazat, iz kje je kdo. Vem, komu pisat za jutranjo kavo in komu se umikat, ker me bo zagotovo polil. Zdaj pa je šla velika večina za zmeraj domov. Jokam navznoter.

Izjava tedna: Ženitni oglas, ki ga bo baje v naslednjem letu objavil eden od Francozov: “Sem visok, prijeten in imam milijone. V čeških kronah, seveda.”

Češki prevod tedna: ‘slovo’ v prevodu pomeni ‘beseda’. Tisoč enakih besed s povsem različnimi pomeni; potem pa se naj človek nauči češko …

Presenečenje tedna: Dejstvo je, da so krapi uradna jed češke božične večerje. Zato krape po dva evra v decembru dobiš povsod. Ni važno kdaj in ni važno kje. Poleg tega ti jih običajno dajo v vrečko z vodo, Čehi jih pa potem še dan ali dva pustijo plavat v domači banji, preden se jih odločijo spečt.

Spomenik tedna: Nekičasta in lična božična Praga. Ohh!


  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 22.12.2013 ob 11:26 pod Zažigam po Pragi. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

8 odgovorov na “Praga za začetnike XX.”
  1. martina - 22.12.2013 ob 13:46

    Maja prihajjjja domovvvv, jaz jočem od sreče….. (več pa drugič).

  2. Mirko - 22.12.2013 ob 21:43

    ja dej prid že enkrat domov…mislm…

  3. peppermintpatty - 22.12.2013 ob 23:46

    Super posti!

  4. maia - 24.12.2013 ob 10:23
    maia

    martina, haha obup :D

    Mirko, sentimentalen?

    peppermintpatty, hvala! ;)

  5. Tanja - 24.12.2013 ob 18:41

    V banji se je ponavadi pustilo plavat krape, da so se očistili svinjarije iz kraja, od koder so prišli :P
    Pa lepe praznike! :)

  6. NuckinFuts - 26.12.2013 ob 19:19
    NuckinFuts

    Crap. :mrgreen:

  7. Mavrični škrat - 8.01.2014 ob 23:10

    Veš kaj… ko jaz končno najdem čas, da pokomentiram tvoje čudovite potopisne zapiske izvem da prihajaš nazaj in da ne bo nič več info about my favorite city. Bejž nazaj! ;)
    Dobrodošla nazaj!

    LP Mavrični

  8. maia - 26.01.2014 ob 19:24
    maia

    Tanja, jap, smo vedeli. Samo stvari je treba probat ;)

    NuckinFuts, ta neprecenljiv občutek, ko zaštekam, kaj si želel povedat. :lol:

    Mavrični škrat, sem že nazaj v tvojem favorite cityju, ha!

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !