Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Praga za začetnike XIV.

10.11.2013

Predstavljajte si, da na klasično četrtkovo popoldne v družbi osovražene profesorice in pametnega telefona dobite precej jedrnato sporočilce: »Hey, you need to move out of our flat asap«. Po visoko dvignjenem pritisku, ki mi je verjetno v oblačkih zapihal iz ušes, mi je postalo jasno, da smo postali bogatejši za hitro množeče se hišne zverinice, ki so živ dokaz, da je strup v majhnih flaškah.

V državi tretjega sveta, kot je Češka, so  »bed bugs« žužki precej pogosti in običajno jih pobereš na javnih prostorih. Kot kaže, jih je posvojil cimer, ki je zjutraj na koži našel velike rdeče pike in kasneje nekaj žužkov pod vzmetnico. Ti žužki so živali, ki spadajo v rubriko ‘zelo nadležne in težko odpravljive’, zato je bilo potrebno še isti moment poklicati ljudi, ki naj bi zastrupili celo stanovanje in priporočljivo je bilo, da ob tem ne »popipsajo« še mene. V dobrih treh urah sem med naslednjim predavanjem morala najti novo vikend rezidenco, spakirati vse, kar bi za vikend lahko potrebovala, pojesti vso hrano ki bi se mi v tem času lahko pokvarila  in odpeketati na mojo novo lokacijo. Pred tem nas je zvečer (v ne ravno božičnem duhu) čakalo zavijanje vse krame v plastične vrečke in pred odhodom iz stanovanja počutila kot v Dexterjevi sobi pred zakolom. Da ne govorimo o tem, da sem cel večer imela občutek da nekaj leze po meni in me grize, čeprav me ni. Če vas je ravnokar zasrbelo, potem je to to.

Večerna četrtkova depresija se ja poglabljala tako hitro, da sem rabila mentalni ‘boost’ in kaj kmalu sem se uspela prepričat, da grem (z računalnikom in nekaj učbeniki v roki) na dopust. Za vikend sem se preselila k francoski kolegici na super lokacijo v sam center Prage, ki je v petek zjutraj svojo sobico zamenjala za vikend v  Amsterdamu, tako da se mi boljše skoraj ne bi moglo poklopiti. Z modrimi stenami okoli mene, prijetno leseno fečaro in napol steklenim stropom nad mano ter 27 stopinjami v stanovanju, sem se dejansko počutila kot na morju. Dokler me za razliko od težko pričakovanih belih galebov na oknu niso presenetili posrani sivi golobi.

Tedenski »incidenti« se vrstijo hitreje, kot jih lahko dohajam, zato prihaja strnjena verzija za tiste v pomanjkanju časa ali pozornosti:

Fotka tedna (vikend rezidenca na obrežju Vltave):

Komad tedna: Edward Sharpe & the Magnetic Zeros – That’s What’s Up. Ponavadi name vtis naredi dober glas in še boljša glasbena podlaga, tokrat ga je naredil simpatično realističen video.

YouTube slika preogleda

Vrhunec tedna: Petkov večer v lokalu, kjer ti pivo pripelje vlak. No, ne ravno vlak. Vlakec. V njem sedi en majčken sprevodnik, upravljajo pa jih natakarji. Jap, hudičevo fajn službo imajo.

Razočaranje tedna: Na faksu so nas spet zasuli z delom in vikend ni bil niti slučajno podoben dopustu. Razen če na dopustu poglobljeno razmišljate, kako bi z minimalno vloženega truda naredili mojstrovine … kar dejansko sedaj dobi smisel, če po kakšnem slučaju z lopatko v roki sedite v peskovniku.

Izjava tedna: sovpada s povabilom na večerjo v družbo Čehov in na vprašanje zakaj sem povabljena, je bil odziv naslednji: »Slovenija je tak nišni trg, da ste, ne ravno številčni Slovenci, v bistvu smatrani kot eksotični.«

Češki prevod tedna: ‘pomahati’ v prevodu pomeni ‘pomagati’. In zdaj, upoštevajoč plakate po mestu, maham revnim.

Spomenik tedna: je poseben naziv, ki si ga litrski kozarec piva več kot zasluži.

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 10.11.2013 ob 19:46 pod Zažigam po Pragi. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

10 odgovorov na “Praga za začetnike XIV.”
  1. martina - 10.11.2013 ob 21:00

    Ta tvoja nadaljevanka, nanizanka al kar koli že je, se pa res kar pestro nadaljuje. Sem misla, da so vam policisti nagnal strah v kosti, ampak vidm, da ste se “žužkov” veliko bolj ustrašil…. žužki, so vas izselil…hudooo, kaj vse ti bo še prinesla ta “Zlata Praga”
    Imaš pa srečo, da se znaš v glavi prepričat in da ko začneš pakirat kufre vedno misliš, da sledi dopust.

  2. Svoboda - 10.11.2013 ob 23:12
    Svoboda

    haha, I see you’re having fun ;)

  3. maia - 11.11.2013 ob 00:01
    maia

    martina, je treba ostat pozitiven :P

    Svoboda, sploh se mi ni treba trudit. Ti? ;)

  4. barbara - 11.11.2013 ob 10:07

    eeeeeeeeeewwwwwwwwwwwwwwwwwww :(

  5. Miha - 11.11.2013 ob 11:29

    Pestro, dnevnik tvojega vsakdana me vsakič zabava!:)

  6. maia - 11.11.2013 ob 12:22
    maia

    barbara, na srečo nisem bila deležna bližnjega srečanja, zdaj so pa že popisani, woop woop :mrgreen:

    Miha, me veseli, da nikoli ne razočaram haha ;)

  7. Svoboda - 11.11.2013 ob 13:42
    Svoboda

    jaz itak uživam, kot ponavadi ;)

  8. barbara - 11.11.2013 ob 20:44

    Ma sej vem, samo….veš tisto, ko si gor napisala “če vas je ravnokar zasrbelo je to to”? No, jst mam pač dober spomin in precejšnjo dozo nejevere :mrgreen: I’d be itching for weeks!

  9. miran - 15.11.2013 ob 14:22

    Kaj pa če niso vseh popipsali? Kaj pa če so nekateri preživeli? Samo dva, več ni treba. Koliko časa traja inkubacijska doba? Saj ne, da bi te hotel spravit v skrbi, ampak če te bo čez kakšen teden začelo srbet, potem je to to. :D :mrgreen:

  10. maia - 17.11.2013 ob 12:04
    maia

    miran,to so sama retorična vprašanja. :mrgreen: Strici so popipsali vse do zadnjega. Amen.

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !