Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Grešiti je menda človeško

31.05.2013

Krivdo prenesti na drugega pa strateško. Ste morda ugotovili, kako težko je dejansko prenesti krivdo nase? Če ste ravnokar odkimali, potem je še niste. To pa zato, ker za vsako banalno zadevo najdete bolj ali manj dober izgovor. Moja najljubše situacije strateške prenašanje krivde in  izgovorov so:

1) Danes ne grem v fitnes, ker je tako lep dan, da bom aktivna zunaj.

In potem sem. Od avtobusne postaje v čistem centru Ljubljane grem v hitri hoji peš do Prešerca. To je natanko 400 metrov, kjer se nato ob sunkovitem obračanju vratu odločam, v katerega izmed lokalov ob Ljubljanici (še dodatnih 50m), ki ga dosegajo sončni žarki, bom šla na kavo. Tam skodelico za kavo, če je le dovolj globoka, k ustom nesem vsaj petkrat in treniram moje bicepse in tricepse, ki jih še vedno ne ločim. Poleg tega z jezikom opletam vsaj eno uro. In to na vsem svežem zraku, ki ga premore Ljubljana. Za konec pa ob čudno visokem računu raztegnem čeljust skoraj do gležnjev.

Število porabljenih kalorij: po mojih laičnih izračunih vsaj 500.

2) Na mail nisem odpisala, ker mi ga je vrglo v spam (jap, poznam tudi slovenski izraz: vsiljeno pošto).

Vsak mail, v katerem ni izrecno napisano, da mi je študentski servis nakazal denar, je vsiljena pošta. Samo toliko, da veste. Nisem robot, ki bo dnevno prebral vseh 50 mailov, ki so se mi jih odločili poslati. Zato so precenjena tudi pričakovanja, da bom na vse odpisala še isti dan. Ker ima gmail ogromne težave s sortiranjem moje e-pošte, se jih med prejetimi znajde zelo malo. Z razlogom.

3) Zmanjkalo mi je besed, zato trpi blog.

Kar seveda ni res. Besed mi skoraj nikoli ne zmanjka. Mi je pa zmanjkalo recimo temu »pametne vsebine«, za katero se včasih potrudim, da je berljiva. Roko na srce, trenutno je moje življenje tako enolično, da ga lahko opišem v eni sami besedi: dolgčas. Razen tega, da sem v zadnjih dveh tednih dvakrat pozabila, kje sem parkirala kolo in naredila obsežno iskalno akcijo ter se mi je z jogurtom prvič uspelo politi po zadnji, in ne sprednji strani, je to bolj kot ne to.

Tako je; kar me vztrajno rešuje, so izgovori. Najdem jih mimo grede, poleg tega pa sem se jih naučila še konkretno zagovarjati. Pa naj kdo reče, da nisem sposobna.

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 31.05.2013 ob 12:46 pod Idiotizem. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

3 odgovorov na “Grešiti je menda človeško”
  1. NoMercy - 31.05.2013 ob 21:19

    vse drugo … samo, da bi človeštvo odrešila svoje nadležne prisotnosti :(
    sem obupal nad tabo :(

  2. Peter Filec - 31.05.2013 ob 21:42

    Ampak, kako se lahko poliješ po zadnji strani? Kot je v moji navadi narediti celotno študijo in skoraj pričarati občutek, da vsak, ki prebere, misli, da je tam – no, danes tega ne bom naredil.
    Bolj zanimivo bi bilo vedeti in seveda tudi videti, če je bila tista stran, se pravi zadnja, ob trenutku politja – gola :D

  3. maia - 1.06.2013 ob 09:51
    maia

    NoMercy, trudim se razumet, pa ne vem koliko sem uspešna …

    Peter Filec, v igri so posebna znanja :mrgreen: Tako da sediš z nogami na mizi in ti pade plastenka na bok in potem se nekako čudno obrneš …ah. :D
    Ti imaš neke čudne fetiše :lol:

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !