Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Ravnotežje je relativno

9.04.2013

Zadnje čase se z obema rokama in še zobmi oklepam trditve, da moram v življenju početi tisto, kar me dela srečno. Hodim na faks, ker me dela srečno, ampak samo na določenih predavanjih. Hodim na sprehode in kavice s prijatelji ter podpiram konverzacijo. Posvečam čas moji družini. Delam več kot kadarkoli prej, kot nora letam z enega konca na drugega, a delam to, kar me navdušuje in sem na trenutke preobremenjena, pa še vedno mi je super. Potujem. Sem kritična. In se vedno zavzemam za načela, ki mi veliko pomenijo.

Vendar pa se v moji glavi ob postavljanju prioritet in iskanju ravnotežja vsake toliko časa nekaj zatakne. Po navadi takrat, ko dobim bančni izpisek in vidim, da so mesečni prihodki precej manjši od mesečnih odhodkov. Tako pač je, denar ne pada z neba, pa čeprav bi si tega želeli. Tudi večno žejna pijavka na maminem računu ne bom. Lahko vse moje aktivnosti zmanjšam vsaj za polovico in si najdem delo, kjer me bodo dejansko plačali, ne bom pa najbolj zadovoljna. Padla bom v 8-urno rutino in se tolažila, da je to družbeno pričakovan in sprejemljiv način. Trudila se bom še bolj preudarno razmišljati kam vlagam svoj denar in se začela odpovedovati stvarem, za katere tako trmasto trdim, da so najboljša naložba vase. Zmanjšala bom potovanja, spontane enodnevni izlete in pozabila na svoje najljubše blagovne znamke – ko bom hodila mimo izložb pa obračala glavo v drugo smer ali še raje, s pogledom vrtala v tla. Na računu si bom puščala denar za avto, podnajemniško garsonjero, mogoče celo za skupno življenje z nekom, ki ga še nisem uspela spoznati. Korak za korakom, dnem za dnem.

Z vsakim zgornjim stavkom sem izgubila del sebe in verjamete ali ne, v očeh so se mi nabrale solze. Ker to nisem jaz. Enostavno ne verjamem v recesijo, krizo in podobne umetno producirane situacije, čeprav nimam prave plačane službe in ja, delam za đabe … Denar pa je še vedno sveta vladar. Če ga nimaš, potem moraš zgolj zaradi lastnega preživetja ukrepati. Če vprašaš mene, na legalen način. In ravno tukaj ugotoviš, da boš moral v tej fazi za višje prihodke na računu početi tudi stvari, ki te ne navdušujejo. Sedeti v pisarni in buljiti v analitične podatke na zaslonu. Deliti letake študentom, ki jih nekaj trenutkov za tem, ko jih dobijo v roke, vržejo v smetnjak ali pa še raje kar na tla. Anketirati preveč osamljene upokojence, ki mi bodo vrata odprli samo zato, da se bodo imeli s kom pogovarjati. Prejemati stimulativno plačilo za trženje izdelkov, ki se sploh ne prodajajo. Stati na stojnici in se med vsemi branjevkami na vse grlo dreti: »Naša solata je bio!«. Nositi maskoto Kuponkota in se slikati z vsemi tistimi, ki je še nimajo poln kufer, po drugi strani pa v glavo dobivati prazne plastenke s strani ljubljanske mladine. Ali pa še raje, pobirati vstopnino v nočnih klubih, kjer mi bo družbo delala simpatična gorila z zagrenjenim pogledom, a močno roko. Yep, that’s life.

Si želim dobre kariere? Definitivno. Početi to, kar me dela srečno? Seveda. Pravo mero spoštovanja in pristnih odnosov? Tudi. Zraven pa še prave zaljubljenosti, tople družine, spontanih prijateljev, norih potovanj in nenačrtovanih izletov, navdihujočih izobraževanj ter nekaj časa samo zase. Med njimi pa pravega ravnotežja. In ravno ta ravnotežje je tisto, česar trenutno nikakor ne znam vizualizirati, ko pogledam v prihodnost. Baje ne moreš imeti vsega. Hja, ne boste verjeli, jaz pa si precej utopično želim točno to.

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 9.04.2013 ob 12:47 pod Aktualni dogodki & problemi. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

12 odgovorov na “Ravnotežje je relativno”
  1. NoMercy - 9.04.2013 ob 15:20

    kaj pa, če ekonomijo in dobro počutje uskladiš :)
    Da zaračunaš / si daš plačati kar z in za druge počneš. Pa bo tudi za zapravljanje.
    Beri Ćefa — on potuje, slika in napiše članek. – OK ima kupca za to :P

  2. Medea - 9.04.2013 ob 15:34
    Medea

    Z nečim precej podobnim se tudi sama dajem zadnje čase. Več ali manj. Z več enega in manj drugega. Bit če bolje. Ker mora bit! ;)

  3. maia - 9.04.2013 ob 15:47
    maia

    Jaa No Mercy, bi kar pasal bit Chef – oz. sam svoj šef, pa delat tisto, kar te res zanima ;)

    Medea, iz tvojih ust v prava ušesa :mrgreen:

  4. peppermintpatty - 9.04.2013 ob 18:15

    The best :-) Mam podobne borbe v glavi…

  5. NuckinFuts - 9.04.2013 ob 19:28
    NuckinFuts

    Mogoče pa kdaj srečaš koga, ki ti bo pripravljen plačati zato, da si blond in se kvalitetno smeješ. (Če ti uspe, mi pravočasno sporoči, da tečem po peroksid. :mrgreen: )

  6. Stric Marč - 9.04.2013 ob 19:28

    Ravnotežja ne moreš vizualizirati.

  7. Peter Filec - 9.04.2013 ob 22:16

    Ja no. Dejstvo, da sam že nekaj časa premišljujem o tem, da bi postal sam svoj šef, vedno izpodbije dejstvo, da ne vem še, s čim bi se preživljal…

  8. martina - 9.04.2013 ob 23:15

    Ne, ne ga razbit prosim – pujska pa ne damo…
    (glej slikco)

  9. maia - 10.04.2013 ob 00:10
    maia

    peppermintpatty, malo žalostno, kam smo prišli

    NuckinFuts, ja, točno to sem imela v mislih …to je moj smisel življenja, wiu

    Stric Marč, seveda ga lahko

    Peter Filec, temu pravimo dilema ;)

    martina, pujska smo že zdavnaj poslali na koline

  10. Manuela - 11.04.2013 ob 08:02

    Ne moreš imet vsega! Vsaj ne takoj. Z leti se to “vse” na srečo zmanjšuje in ti je vedno manj obrobnih stvari pomembnih (recimo blagovne znamke, kupi torbic/čevljev, dnevno kofetkanje do onemoglosti). In potem ti ostaja denar. Žal pa ne čas. Ampak treba je delat. In več ko delaš bolj hočeš izkoristit svoj prosti čas. Sama sem trenutno v neki vmesni fazi, kompenziram s tem, da skoraj ne spim :) Aha, če si lahko sam svoj šef, delaš in hočeš pa še več. Njah…ne gre imeti vsega. Na starost, ko bi lahko imel vse si želiš pa le dve stvari: zdravje in družbo. Raje uživaj v tem kar je…itak ni slabo :)

  11. maia - 12.04.2013 ob 21:31
    maia

    Manuela, ja, realno gledano …sicer se ne pritožujem prav dosti, ker znam tudi zelo poudarjat, kako mi nič ne manjka. :mrgreen: Pridejo pa dnevi pa misli, ki mogoče sežejo malo dlje in potem pridejo ven take objave ;)

  12. Mavrični škrat - 12.04.2013 ob 23:10

    Uspelo ti bo. In srečna boš- V to sploh ne dvomim.
    LP Mavrični

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !