Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Jutranje skrivalnice

13.03.2013

Ste se kdaj vprašali koliko časa dnevno preživite s telefonom v roki? Ja, vem da ste se. Si brez njega lahko še predstavljate živeti? Priznajte, da ne. Je ta uvod smiseln, glede na to, kar želim povedati v nadaljevanju? Ne, niti ne.

Nisem jutranji človek. Nikakor. Kakršnokoli vstajanje pred osmo zjutraj me milo rečeno ubije oziroma me (bolj kot običajno) spremeni v nesramno osebo. V primeru, da se okoli mene giblje človek, ga ob morebitnem postavljanju vprašanj z njegove strani ignoriram ali pa s srepim pogledom nanj skorajda renčim. Če tekom jutra živa oseba v mojih prostorih ni prisotna, se držim standardnega jutranjega rituala. Stranišče, hladilnik, umivanje zob, omara, oblačenje, krema in maskara, plašč, torbica, gremo! Načeloma mi ta proces ne sme vzeti več kot 30 minut. Ampak danes mi je kot nalašč pobral 50 minut.

Nekam med stranišče in gremo! sem ob 7.45 dodala izgubljen telefon, kar sem ugotovila točno takrat, ko sem že povsem pripravljena stala na vratih. Seveda sem kot misleči homo sapiens najprej pobrskala po žepih v plašču, kjer se najraje skriva. Potem sem dve minuti ne ravno najbolj organizirano brskala po torbici, tretjo minuto pa sem jo že precej razdraženo obrnila okoli in iz nje stresla ven čisto vse, vključno z neznanimi smetmi ter ugotavljala, kje bi lahko bila strgana in kako se je ravno tja izmuznil telefon. Po več kot petih minutah takega, zdaj že histeričnega ravnanja in številnih nelepih besedah, ki so prihajale iz mojih ust, sem telefon iskala še na mizi, v/na postelji, v kopalnici in celo v omari z oblekami. Nič. Od zvonjenja budilke ob 7.20 pa do 7.45, se je telefon popolnoma izgubil. Jaz pa sem bila takrat že povsem prepričana, da gre za teorijo zarote.

Na pamet mi je v vsej stiski s časom in totalni zmedi seveda padlo tudi to, da se lahko pokličem z drugega telefona. Vendar, glede na to, da v tem semestru moja sobna svetilka skorajda ne sveti v Ljubljani in upoštevajoč dejstvo, da si v sosednjo sobo nisem upala, ker je imela cimra moški obisk, sem to misel s cmokom v grlu kmalu opustila. Ostalo mi je samo še to, da se po korakih spomnim mojega meglenega jutranjega procesa.

Telefon sem tako iskala na in v stranišču, po celi sobi, vključno v predalu s spodnjim perilom in med nogavicami, celo v kuhinjskih posodah in povsem na koncu tudi v hladilniku. Ravno na tem svetem mestu me je, ne boste verjeli, malo zmrznjen, a povsem miren, moj stik z zunanjim svetom čakal celih dvajset minut. Kako lahko telefon izgubim v hladilniku, mi ni povsem jasno. Vendar samo dejstvo, da mi pred osmo zjutraj tako ali tako ni nič jasno, pove vse.

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 13.03.2013 ob 10:56 pod Aktualni dogodki & problemi, Dogaja mi, dogaja se. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

27 odgovorov na “Jutranje skrivalnice”
  1. miran - 13.03.2013 ob 14:14

    Pred osmo?!? Pa to ni človeško. Kako je to sploh mogoče? :o

  2. NoMercy - 13.03.2013 ob 15:19

    twelve poitz :) … somopomilovanje ti gre pa odlično izpod prstov :)

  3. Gregor - 13.03.2013 ob 15:30

    Jaz vstajam vsak dan ob pol šestih ali šestih. Se navadiš tudi če na maraš juter. In če si nadaneš še nasmešek je vse hitro super. Meni se ponavadi podobna “izgubljenska” situacija zgodi s očali, ki so ponavadi na nosu.

    LP Mavrični

  4. maia - 13.03.2013 ob 15:32
    maia

    miran, a čutim kanček sarkazma?

    NoMercy, haha hvala, najboljše mi gre takrat, ko je še sveže :mrgreen:

    Gregor, prostovoljno ali zato, ker moraš? :D Ker ne razumem, zakaj bi pred 6 vstajal prostovoljno …

  5. Gregor - 13.03.2013 ob 15:38

    Moram vstati ob pol 7. Prej vstanem ker sem drugače kot malček na tvoji sliki ko pridem v šolo.

  6. miran - 13.03.2013 ob 20:29

    Čisto malo. Jaz vstajam ob petih. Pol šestih najkasneje. :’(

  7. NuckinFuts - 13.03.2013 ob 20:51
    NuckinFuts

    :lol: :lol:

  8. Chemfusion - 13.03.2013 ob 20:57

    Imam to srečo, da sem tip človeka, ki je zjutraj v fazi #$%&! natanko enih 5 minut. Oziroma dokler nisem prišel do prvega požirka vode, WCja in umivanja obraza, vpoljubnem vrstnem redu. :)
    Najboljše pa je, ko se včasih zbudim polno funkcionalen.

    Posledično tudi z izgubljanjem predmetov na čudnih krajih po hiši večinoma nimam. :mrgreen: Telefon ima zmeraj svoje točno določeno mesto, ključi tudi, denarnica tudi in večina ostale krame po sobi tudi. Čeravno morda včasih daje vtis, da jim tam ni primanro mesto. Beri, izgleda razmetano.

  9. maia - 13.03.2013 ob 21:06
    maia

    Gregor, haha če si tak kot tamal na sliki, potem si ful simpatičen :P

    miran, v dno duše sočustvujem s tabo …pa sem mislila, da imate fotografi bolj na izi urnik ;)

    NuckinFuts, brez besed, say whaat? :mrgreen:

    Chemfusion, kako pa jasno opisana faza :D Polno funkcionalen se zbudiš po osmi, a ne?
    Hladilnik sploh ni čuden kraj, glede na to, kolikokrat na dan ga odpreš.

  10. miran - 13.03.2013 ob 21:44

    Jaz sem navaden uslužbenec državnega podjetja. Ne vem, od kje ti ideja, da sem fotograf. :o

  11. Chemfusion - 13.03.2013 ob 22:00

    Ne, jasno funkcionalen se lahko zbudim tudi ob 5ih zjutraj (cel obrez budilke včasih). Drugače pa med šesto in sedmo. :P

    Hladinik JE čuden kraj, ker s telefonom v roki pač nikoli ne odpiram hladilnika. :mrgreen:

  12. M - 13.03.2013 ob 23:34

    Zamujam odkar spet nimam ročne ure. Pač, prelen, da bi pogledal na telefon :D
    Btw, pomaga, če ga daš v skrinjo :P

  13. maia - 13.03.2013 ob 23:49
    maia

    miran, a jaz pa ne sem bit sarkastična? ;)

    Chemfusion …težko verjamem. In to obema stavkoma. :mrgreen:

    M, jaz imam uro samo zato, ker je lepa in dejansko nikoli ne pogledam nanj. Res je, v skrinji vsaj zmrzne, če že v hladilniku noče :P

  14. Peter Filec - 14.03.2013 ob 08:17

    Očitno si je zaslužil biti nekaj časa na hladnem…
    Sicer pa sam, odkar ne pijem več redno, ne izgubljam stvari in ne pozabljam… Poskusi še ti :)

  15. barbara - 14.03.2013 ob 10:07

    Ne boš verjela, ampak nisi prva, ki je telefon v hladilniku pozabila :D

  16. maia - 14.03.2013 ob 10:58
    maia

    Peter Filec, počasi bom začela misliti, da se bo edino z alkoholom moje življenje malo uravnovesilo ;)

    barbara, končno nekdo, ki me razume in ni sarkasitčen, se ne posmehuje in izpostavlja alkoholizma. Hvala :)

  17. barbara - 14.03.2013 ob 13:24

    Aja, pardon, nisem vedla, da je taka navada. No, potem pa, ko boš daljinca v frižider vtaknla, no, takrat pa res lahko nehaš pit :mrgreen:

  18. barbara - 14.03.2013 ob 13:27

    Btw, telefon nisem bla jst, daljinec pa skoraj :D

  19. maia - 14.03.2013 ob 15:46
    maia

    barbara, alo! Ta posmehovanje je med blogerji pretirano nalezljiv :mrgreen:

  20. barbara - 14.03.2013 ob 16:33

    Sej se hecam. Tut če nehaš ne pomaga :mrgreen:

  21. Maj - 14.03.2013 ob 17:15

    Maia pa ti si čist ista kot jaz.

    S tem, da jaz pridem k sebi šele po ene dveh urah-pred deseto z mano ni nič;)

    Za telefone, denarnico in podobno sem se pa navadil, da jih imam vedno na točno določenih mestih in jih tudi odlagam vedno samo na ista mesta.

  22. martina - 14.03.2013 ob 19:56

    Takole je draga Maia, enga ali pa dva otročička, nekaj podobnega tistemu na zgornji slikci, pa bo jutranji ritual povsem drugačen. Ne bo se izgubil samo telefon…iskal boste tudi dude, ropotuljce… celo govorit in kdaj povzdignit glas bo treba. Takrat bo jutro zanimivo.

  23. maia - 14.03.2013 ob 21:20
    maia

    barbara, to je tudi res ;)

    Maj, to s temi mesti za telefone pa denarnice imate vsi zelo fajn urejeno …sicer pa, seveda sva si podobna – že samo po imenih

    martina, ta tvoj futuristični pogled mi trenutno še ne diši ;)

  24. barbara - 14.03.2013 ob 21:40

    Ampak ta s teorijo zarote mi je všeč. Jaz se v takih situacijah vedno začnem spraševat, če tisti mali zlobni palčki, ki skrivajo stvari in se potihem hihitajo, res obstajajo. Pravzaprav sem takrat prepričana v to, samo slišim jih ne. Še. :D

  25. Svoboda - 16.03.2013 ob 15:38

    Haha, čisto zasvojeni s telefonom. Jaz sem rada brez. Včasih ga zanalašč pustim doma in se prosto šetkam brez možnosti, da bi kakršnakoli informacija prišla do mene. Kao stari časi pa to ;)

    Naslednjič samo let it be in ga pusti doma. Mogoče bi bila presenečena kako svobodno se lahko počutiš brez tega ;)

  26. maia - 16.03.2013 ob 16:07
    maia

    barbara, mah, kakšni palčki, strici iz ozadja! ;)

    Svoboda, takoj bi ga …brez telefona še gre, ampak brez bonov za kosilo pa definitivno ne :mrgreen:

  27. barbara - 17.03.2013 ob 13:08

    Aja! Hm. Pardon. ;)

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !