Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Zasledovana

11.10.2012

Zadnje dva dni sem od časa do časa dobila izredno čuden in neprijeten občutek, da me nekdo zasleduje. Podnevi se to sicer ni dogajalo, se mi pa je ponoči, ko je bila že kar konkretna tema in je imela moja domišljija precej večje razsežnosti. Ker sem realna in predvsem dobro seznanjena s takimi situacijami, sem seveda naprej pomislila na posiljevalca ali roparja.

Ja, domov ne hodim ravno podnevi, sicer pa roko na srce, noč je že ob sedmih. Če zvečer ne ujamem pravega avtobusa, moram na poti od njegove zadnje postaje tudi nekaj časa pešačiti. Z rekreacijskega vidika je zame to izvrsten šport, pri katerem ne zašvicam fuŁ in imam občutek, da sem naredila nekaj zase. Vendar pa vsi vemo, da so velika mesta ponoči nevarna, saj nam to naši ljubi starši (sploh, če si punčka) že kar kmalu začnejo vcepljati v glavo. Zato ob morebitnem čudnem šumenju, škripanju in ropotanju zmeraj pomislimo na najslabše. Jaz sem glede tega trenutno klasičen primer. Namreč; če me ne bodo oropali, me bodo pa posilili. Logično.

Kljub temu, da sem precej neustrašna in iz muhe ne maram delati slona, včasih zakompliciram stvari. Ko sem se tako zadnjič vračala s faksa, sem za sabo ves čas slišala čudne zvoke, ki so od časa do časa spominjali na korake. Sunkovito in v stilu sem se obrnila prvič in glede na prazen pločnik za mano sklepala, da se je posiljevalec lahko skril za bližnje drevo. Še bolj v stilu in skoraj tako hitro, da se mi je zavrtelo, sem se obrnila še drugič in na prazno cesto za mano zopet sklepala, da je ropar zavil v stransko cesto. Kretena iznajdljiva! Potem se nisem več obračala in po hitrem postopku milo rečeno »spizdila, kakor hitro se je dalo«. Vendar pa se je zgodba ponovila naslednji večer. Enaka scena, samo malo bolj temna noč in kasnejša ura. Jaz pa preplašena kot srna pred avtomobilskimi žarometi.

Ko sem končno prikolovratila do mojega novega bivališča, sem si konkretno oddahnila in negativne misli odrinila nekam tja, kjer bi me lahko potem preganjale v sanjah. Na pragu me je z glasnim komentarjem prestregel vratar: »Ahaaa, vi mate pa nove čevlje!«. Jaz seveda ne bi bila jaz, če ne bi ponosno pokimala in bila rahlo navdušena nad njegovim dobrim očesom, dokler ni v isti sapi dodal: »Oddajajo tak zvok, kot da bi vam nekdo sledil, ha ha ha!« In tako je naš hišni vratar, po novem kar Sherlock, rešil moj težki problem. Zasledovana ali ne, če ne drugega, sem bila kar konkretno (se opravičujem izrazu) posrana.

  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 11.10.2012 ob 13:42 pod Aktualni dogodki & problemi, Dogaja mi, dogaja se, Idiotizem, Nemogoče izpovedi. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

10 odgovorov na “Zasledovana”
  1. NoMercy - 11.10.2012 ob 15:13

    nič takega, kar nebi bilo normalno za bejbe — da si nekje globoko v sebi želijo biti posiljenje — seks z neznancem, če možno še na grobo :P
    Od tod tudi impulz, da si si kupila čevlje z odmevom korakov :P

  2. maia - 11.10.2012 ob 15:34
    maia

    NoMercy, obožujem tvoje psihološke poglede v mojo podzavest in večno branje med vrsticami :lol:

  3. Grega - 11.10.2012 ob 16:11

    Sem že malo nestrpno čakal nov blog in tale me je nasmejal! Super spisano. Drugič pa malo več posluha- zase!
    lp mavrični

  4. Peter Filec - 11.10.2012 ob 19:00

    zdaj moraš sama pri sebi razčistit, kaj se bolj splača: kupiti nove čevlje, ki je zvočno korakajo za tabo, ali pa se prepustiti seksu z neznancem..
    Mimgrede, če boš morala vse sama nardit (pri posilstvu), boš vsaj vedela, da je bil črnogorec :)

  5. maia - 11.10.2012 ob 19:21
    maia

    Grega, pomanjkanje časa in še večje pomanjkanje snovi za pisanje … hvala, recimo, da bom upoštevala nasvet :)

    Peter Filec, čevlji so čisto ok, zakaj bi jih zamenjala?
    Drugi del komentarja pa … umrla od smeha :D

  6. rodin - 12.10.2012 ob 09:36

    no, potem pa še enega o črnogorcih. Obtožen je posilstva, priča izpoveduje: “Neslišno je prišel za menoj, me zagrabil in odvlekel v grmovje” “Laže kurva”, se oglasi obtoženi. Priča nadaljuje: “Vrgel me je na tla, mi dvignil krilo in strgal hlačke”. “Ma laže kurva gospon sudija”, spet zavpije črnogorec. In kaj je bilo potem, vpraša pričo sodnik. Potem…”potem pa si je odpel hlače in izvadil taaak qrac”, pokaže priča z rokami pol metra. A što jes, jes, reče črnogorec.

  7. NuckinFuts - 12.10.2012 ob 13:09
    NuckinFuts

    Kako poznam to :D Redno se mi dogaja med pešačenjem, najhuje pa je ponavadi na kolesu, kjer imam večkrat občutek, da nekdo vozi za mano… pa je samo zadnja guma, ki zapelje recimo na malce bolj grob asfalt.
    Posljevalci v Ljubljani pa… No, kolikokrat si že slišala za katerega? :mrgreen:

  8. maia - 12.10.2012 ob 15:51
    maia

    rodin, mislim, da povratnega komentarja ne potrebuješ :D

    NuckinFuts, v bistvu je kar fajn vedeti, da nisem sama v takih stvareh :D S tem da pri kolesu sem po navadi bolj osredotočena na to, da me kdo ne zbije.
    Jah, glej, nikoli ne veš. :mrgreen:

  9. nadinka - 12.10.2012 ob 19:07

    Ženske smo itak rojene za kreiranje scenarijev – daj mi eno negativno misel in v stotinki sekunde skombiniram par scenarijev (hčerka je prišla domov iz šole z obvestilom o potovanju v London – ne da bi trenila sem videla strmoglavljenje letala, teroristični napad, ugrabitev, posilstvo) :)

  10. M - 15.10.2012 ob 22:27

    Take it from a certified stalker (and occasional rapist):
    you can not run as fast as I can chase you :P

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !