Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Znotraj vsake cinične osebe je razočaran idealist

9.09.2012

…bi rekel George Carlin. Obožujem ta poletni september. Muhe še vedno letajo na smrdeče zadeve, komarji nam še vedno težijo, ptiči se derejo kot običajno, ljudje pa že počasi prehajajo v fazo umirjanja in jesenske lenobnosti. S septembrom se je za nas namreč uradno začela jesen in zakaj bi še kar podlegali energiji, ki jo vliva sonce? Raje tekmujmo kdo je bolj tečen, najbolj muhast, najgloblje v dreku, krepko razočaran ali pa kar vse skupaj.

Jaz se še vedno za silo oprijemam tistega, lahkotnega vzdušja in ostajam neprilagojena. Seveda se na večere občasno vržem v cinizem in v eksistencionalna vprašanja. Ker sem homo sapiens, dvonožni prvak in misleča oseba. Glede na to, da imam razvite možgane, ki zahtevajo dobršno mero abstraktnega mišljena in samoopazovanja, si ne dovolim, da bi me melanholičnost povsem osvojila. V vsej svoji »visokoletečnosti« me je zopet malo udarilo po glavi in me zabilo nekaj metrov nižje, posledično pa mi spet odprlo vseh sedmesto dvaništirideset retoričnih vprašanj. Tako se mimogrede lahko zalotim pri kovanju velikih idej in postavljanju visokih ciljev. Če splezam do polovice, bom ponosna nase. Še bolj pa takrat, ko bom krepko čez polovico. Ker bom.

Vem, ideje ima vsak, uresniči pa jih tisti, ki se zaveda, da so dejanja tista, ki na koncu štejejo. Če bi vsak uresničil samo peščico tistega, kar se mu dnevno podi po glavi, bi bil svet precej lepši. Zakaj? Ker samo zadovoljni ljudje širijo tisto pravo energijo, ki posledično povzroči, da se mogoče uresniči še kakšna ideja več. Dokler ti je ne potepta nekdo, ki se te ideje ni domislil in je v svoji (verjamem, da že skoraj prirojeni) nevoščljivosti ne privošči niti tebi. Tako je namreč lažje. V tem ležernem septembru me tako gor držijo tisti, ki me inspirirajo. Tisti, ki vedo kaj hočejo. Tisti, ki se trudijo. Tisti, ki dejansko delajo. In tisti, ki uživajo v ponujenem, ne gledajo nazaj in si odpirajo nova vrata.

That’s life. Če kdo ve, kaj hočem povedati, je to zagotovo Sinatra, zato besedo prepuščam njemu …

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 9.09.2012 ob 20:38 pod Nemogoče izpovedi. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

2 odgovorov na “Znotraj vsake cinične osebe je razočaran idealist”
  1. NoMercy - 10.09.2012 ob 10:53
    NoMercy

    časom (leti :P ) postane cinik “vesel” pesimist :P
    ko ugotovi, da cta bela in črna barva pravzaprav kombinacija rdeče, zelene in modre :D

  2. maia - 11.09.2012 ob 21:00
    maia

    NoMercy, daj ta vesel raje spravi iz narekovajev, bo lepše ;)

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !