Ne kadim, a vedno vžgem.

Poneumljene izpovedi blondinke

« | | »

Dolenjsko-španska nadaljevanka

30.04.2012

Povsod je lepo, a doma je najlepše. No ja, je lepo in je fajn. Samo najlepše pa ni. Minila sta že dobra dva meseca, odkar sem prišla z zimskega razvrata z gručo podivjanih bab. Tu je potrebno definicijo babe malo spremeniti, saj imamo še vse po dva joška in skoraj vse zobe. Kar je bilo manjkajočih zob, so jih nekatere nehote pustile v Madridu in Valencii. Torej, od uspešno zaključenega izpitnega obdobja v februarju, je šlo zame vse samo še bolj »na izi«. Zadnje čase imam namreč občutek, da živim na veliki nogi in ne boste verjeli, sploh se ne pritožujem. Približno pet dni Ljubljane na teden, marčevski Portorož in aprilski Maribor ter vseh 532,000 širjenj obzorij in poznanstev se je zgodilo v sekundi. Število prežuranih noči se je podvojilo, podočnjaki so se pomodrili, najlažji študij po mnenju vseh naravoslovcev in gruče družboslovcev, se precej uspešno prilagaja vsem mojim dejavnostim, delo laufa. Samo tale moj domači kraj me še vedno vsake toliko časa iztiri.

Kako zelo težko več kot dva ali tri dni zdržim doma, med dolenjskimi griči, vedo vsi. Človek bi mislil, da se v majhnem mestecu nikoli nič ne dogaja. Ampak ravno v tem grmu tiči zajec. Skoraj vsi poznamo skoraj vse in ravno tukaj se začne naša španska nadaljevanka. Kdo je s kom, kdo se toži, kdo se je obesil, kdo je propadel, kdo je naredil največji žur, kdo se je ločil in spet poročil, katera je noseča in kdo je oče, kdo je bil pijan tri dni skup in še vedno diha, kdo je kupil nov avto in se krepko zlagal koliko je plačal zanj, kdo je bil na občini in ugotovil, da tam še vedno nihče ne dela, kdo je prodal zazidljivo parcelo in kdo krade kot sraka … snovi nikoli ne zmanjka. Da ne omenim vse foušarije, ob kateri mi takoj postane slabo. Sicer pa sem si sama kriva, saj sem na stičišču vseh informacij, natančneje za šankom. Kar je mimogrede super, saj si ravno na tem mestu (če si na pravi strani šanka seveda) kar hitro napolniš denarnico. Po drugi strani pa se mi vse skupaj včasih in čedalje pogosteje krepko zagabi. Sploh zato, ker kaj hitro dobim občutek, da ljudje o meni vejo precej več, kot dejansko vem sama. To, da sem že kar nekaj časa samska in da me ne opazijo z nikomer, ki bi lahko predstavljal mojega »fukača« (uporabljam prvoten izraz), sproža ugibanja o tem, ali sem sploh še usmerjena v pravo smer in poda jasen odgovor na to, zakaj sem včasih tečna. Da bi kdo pomislil, da sem tečna zato, ker eni in isti pametujejo že zadnjih devet ur, odkar traja moja izmena, to pa ne.

Ti, samooklicani kralji sveta, ki mislijo, da se cel svet vrti samo okoli njih, so namreč prav posebne cvetke, ki jih je v našem mestecu malo morje. Njihovi največji intelektualni dosežki so predvsem sledenje aktualnim problemom in kreg okoli športnih dogodkov. Ne zgolj nogometa, košarke in rokometa, temveč vsega, od biatlona pa do rugbija – kjer vsi vedo vse. Največji podvig, ki se jim zgodi vsak konec tedna so hektolitri alkohola, ki ga spijejo, največji izziv pa je to, kdo bo zdržal najdlje in padel zadnji. Potem pa spet začnemo z debatami »ktera je dala« in »ktera še bo«. Perfekcija. Koliko »nabildanih« moških egov in »presranih« ženskih kril prenese to naše malo mestece, ne ve nihče, ampak kot kaže, se samo še množijo. In ko se tako v urbani skupnosti sprašuješ kdo je sploh še normalen, zelo težko dobiš jasen zaključek in se počutiš kot v Grumovem mestu Gogi. Če zaključiš pri sebi, se ti slej kot prej porajajo novi dvomi. So normalni oni in sem jaz posebna? Ali sem normalna jaz (+ še dva ali trije) in so vsi ostali zelo posebni?

Zdi se mi, da mlajše generacije, ki še premorejo zdravo pamet in predvsem čisto vest ter kanček razuma, povečini ostajajo v Ljubljani. Bolj kot se pogovarjam z njimi, hitreje ugotovim, da se jim domači kraj zdi kot labirint, ki te mimo grede potegne vase in postaneš del skupnosti, ki se je kar precej izgubila. Zato si toliko bolj srečen, ko imaš priložnost da pobegneš v Ljubljano ali celo v Portorož ali pa si februarja privoščiš popoln odklop v Španiji ter prvomajske praznike presekaš z odhodom v Budimpešto. V glavnem, če si želiš, da se ti v glavi zopet vzpostavi neka mera domotožja in želiš z veseljem priti domov, potem enostavno moraš nekam in pustiti, da se španska nadaljevanka vrti po svoje.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 

Avtor maia, zapisano 30.04.2012 ob 20:18 pod Aktualni dogodki & problemi, Idiotizem. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

7 odgovorov na “Dolenjsko-španska nadaljevanka”
  1. Brane - 30.04.2012 ob 23:03

    Hja, se znam poistovedet s tabo :) Tudi jaz sem iz majhega dolenjskega mesta, kjer je ravno tako kot si opisala. Gostilniški pogovori ljudi, ki se spoznajo na vse. Iz kje pa si, če smeme vprašat?

  2. NuckinFuts - 1.05.2012 ob 09:31
    NuckinFuts

    E, vidiš, zato je pretirana družabnost ena od stvari, ki se jih izogibam.
    Še neki…. glede na stvari, ki jih slišim na šihtu, kjer imam sodelavce nekje istih generacij, so Ljubljančani še celo mnogo večji opravljivci, kot vsaka stara vaščanka. Očitno sploh ni pomembno kje, ampak koliko časa. Ker je samo vprašanje tega, kdaj te bodo pričeli sosedje in ostali opravljati…
    Razen v našem gozdičku :mrgreen:

  3. NuckinFuts - 1.05.2012 ob 09:32
    NuckinFuts

    koliko časa tam živiš*

  4. M - 1.05.2012 ob 11:57

    Jaz se pa rade volje vračam domov. Kaj toplega pojest in spočit od vseh ženskih kril :P

  5. Jernej - 1.05.2012 ob 12:11

    V LJ je s tem le še veliko huje in bolj pri podnu. Le da mladenka tega še ni v svoji ihti za čim več bežanja nekam po tujini, ni opazila. A bo. Tudi to bo prišlo.

    Vsa SLO je natanko to kar je napisala za svojo dolenjsko vasico. Je provincialna in od cenenega spletkarjenja živeča deželica oz vukojebina na balkanu. In to je to.

  6. NoMercy - 1.05.2012 ob 18:31
    NoMercy

    čist tko – kot pomisel — če imaš tooooliko “problemov” z VAP_ovci (vaški posebneži :P ) — kaj, ko bi se šla v večjem mestu “maserski salon” – imajo pomembneže za stranke, glede na to, kakšna vozila pa imajo “delavke”, pa je prihodek zavidljiv :P

  7. NoMercy - 5.05.2012 ob 21:59
    NoMercy

    I’m talking € (money) – not feelings :P

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !